Strokovnjaki svetujejo

Primerna komunikacija


Medsebojni odnosi so pomemben del v našem življenju. Za starostnike pa je pri pristnih odnosih pomembna primerna komunikacija, s katero izražamo spoštovanje do njih in ohranjamo njegovo dostojanstvo.

Starostnik je pozoren na besede, ton glasu, mimiko in govorico obraza. Z dobro komunikacijo vplivamo na zadovoljstvo in zaupanje starostnika in mu s tem omogočamo možnost izbire in odločanja o stvareh, ki so zanj pomembne. Zato se potrudimo, da jim bomo z lepimi besedami polepšali dan.

Depresija


Ob vstopu v tretje življenjsko obdobje se nekateri srečujejo z različnimi težavami. Med njimi so bolezni, smrti prijateljev in svojcev, pa tudi osamljenost, ko si otroci ustvarijo svoje družine in se preselijo.

Depresija pri starostnikih je pogosta, a marsikdaj prezrta motnja. Zelo pomembno je, da jo prepoznamo in zdravimo. Pri opazovanju moramo biti zelo pozorni, saj se določeni simptomi depresije pri starostnikih zelo razlikujejo od depresije v mlajših življenjskih obdobjih. Splošni znaki za depresijo so žalost, tesnoba in obup. Izguba ali povečan apetit, nemir in razdražljivost, občutek krivde, manjvrednosti.

Starejši ljudje z depresijo pa redkeje povedo, da so žalostni. Pogosto imajo težave s spominom, kljub temu, da ni mogoče zaznati upada kognitivnih sposobnosti. Pogosto imajo pomanjkanje motivacije za vsakodnevne aktivnosti. Izrazitejša je tesnoba in strah. Začnejo se tudi drugače vesti.

Z njim se najprej pogovorite in mu zastavite nekaj vprašanj, s pomočjo katerih boste lažje prepoznali kako resno je stanje pri njem. Nato vsekakor govorite z osebnim zdravnikom in starostnika spodbudite k temu, da zdravniku opiše svoje težave.

Na sprehodu


Naši fizioterapevtka in delovna terapevtka sta topel, sončen dan, izkoristili za sprehod z uporabnikoma. S tem sta obema pričarali nasmeh na obraz ter jima dali dodatno motivacijo za nadaljevanje terapije. S sprehodom pa sta potrenirali tudi hojo, ki pripomore k ohranjanju mišične mase, vzdrževanju kostne gostote, krepitvi vezivnega tkiva ter izboljšanju ravnotežja ter drže.

Delovna terapija


Delovna terapija z uporabnikoma.

Za kognitivni trening smo izbrali aktivnost Človek ne jezi se. Za marsikoga izmed nas bi se ta aktivnost zdela preprosta, ampak je pravzaprav zelo kompleksna. Vključuje veliko kognitivnih komponent, kot so razlikovanje barv, štetje, premikanje figuric v pravo smer in samo razumevanje poteka igre. Vključene so tudi funkcionalne komponente, fini prijemi, spretnost prstov in specifični gibi v zapestju, predvsem pri metanju kocke. S to aktivnostjo pa ne izključujemo niti socialnih komponent, saj se aktivnost izvaja z dvema ali več osebami, s katerimi je potrebno sodelovanje in komunikacija.